#bitistarsjezakon

0

Mineva en teden od bloga o dudi

Mešani občutki ob pisanju so posledično prinesli precej mešane občutke pri bralcih in bralkah …

“Šokantno, kontroverzno, prelomno!”
Miladojka iz Tolmina

“Ta Andraž je res kreten in upam, da bo Julija imela še bolj krive zobe, kot jih ima njen ati!”
Dragica iz Murske Sobote

“Dude ne poznam, imam pa samo še en palec …”
Janez iz Hrastnika

“Zarečeno kruho boš sam pojedal!”
Zlatko iz Maribora

“Dudo sem imela do lani, ko sem magistrirala. Mami mi je ravno včeraj, ko sva se dojili, rekla, da sem pridna punčka in da z mano ni nič narobe. Podpiram dude!”
Klementina iz Zg. Gorij

“Tudi jaz se strinjam. Ne ji dat dude. Naj se dere, smrklja mala nehvaležna! Ko sem bila jaz majhna, smo morali pri 2 mesecih krompir pobirat! Današnja mularija pa je čisto razvajena. Kakšna duda neki? Delat naj gre!”
Lojzka iz Šenčurja

________________________

Čas pred objavo je pozabljen – kdaj, kaj, komu, zakaj in KAKO so starši starševali pred tem, ne zanima nikogar – čas po 3. 8. 2017 pa se šteje kot samostojna era.

Čas Po Dudi oziroma ČPD, ki je zamenjal prej uporabljano PKR (Po Kristusu), je era otrok s čudovitimi nasmehi in nasmejanimi starši.
ČPD je poln mirnih noči in božanskih trenutkov v družbi malčkov, ki ne potrebujejo gumijaste tolažbe …

… JOKE.
No one gives a shit!

Tisti, ki še niso starši, se strinjajo z mojimi optimističnimi napovedmi, tisti, ki so starši, se hihitajo moji neumnosti, tisti … No, “tiste” zoprne tete in strice pa pustimo na miru – imajo dovolj dela že sami s sabo.

________________________

Julija raste. Spreminja se …
Prvi teden naju je bilo strah, ker ni jedla in ker je bil pač prvi teden – n00b parents na vidiku.
Drugi teden je začela jesti, kljub temu pa je še vedno veliko spala. Praznovala je v stilu – pri Juretu in Piki.
Nato sem napisal blog o dudi in začel se je tretji teden …

Tretji teden našega skupnega potovanja je bil tudi teden, ki je prinesel …

________________________

… ogromne spremembe.

Včeraj je Julija praznovala svoj 21. dan!
Kot njena mamica v najboljših časih je prebedela cel dan in prežurala večji del noči – kaj nama je preostalo drugega, kot da se ji pridruživa?
Btw, ob 4:30 me je budilka opomnila, da je čas za pasji sprehodek, pobiranje kakca in odhod na šiht. PARRR…ZZZ…TY!

Počelo je!
Bivša zaspanka vse manj spi. Večino dneva prebedi in, ker dojenček nima prav veliko izbire, počne pač tisto, kar najbolje zna: se dere, je in polni plenice.
Priznam, da je v vseh treh aktivnostih že prava mala mojstrica!
Dere se kot sosedi, je kot ati in kaka kot … mami?

Biti starš je (še vedno) zakon – nikoli ni dolgčas!

Še na (vsak dan ista) vprašanja, ki jih dobivam od (ne)znancev, mi ni težko odgovarjati, saj je moj odgovor na klasični trio “Spimo? Jemo? Smo pridni?” vsakič malenkost drugačen. Imamo dneve, ko ne je in imamo noči, ko ne spi. Pride tudi kakšen dan in kakšna noč, ko se samo joka. Zabavno!

Do nedavnega je bila moja princeska priden dojenček, ki je veliko spal, še malo spal in čisto malo jedel. Potem pa je prišla polna luna, ki je mojo malo kepico pridnosti spremenila v vreščečo in kakajočo žverco, ki s svojim demonskim glasom (in kriki) buri domišljijo slehernega nočnega sprehajalca, ki nehote zaide v našo ulico.

Živimo v visokem pritličju in vse več uporabljamo rolete – če veš, kaj mislim.

 ________________________

Ne moti me, če se tamala joka. Kadar je previta, naspana in nahranjena, se (večinoma) joka iz dolgčasa. Krčki so zaenkrat redki.
Joška je ne gane, flaške ne povoha, zibanje ipd. odpade …

… Začela je (kot so napovedale moje zveste bralke) iskati prstek!
Ker je v sorodu s svojim atijem in je malo požrešna, se ni zadovoljila s prstom in je v usta zabasala kar obe roki. Požeruh mali!

300-krat na uro sem njene roke nežno prestavil stran od njenega gobčka.
Neuspešno! 301-krat si je zabila roki skorajda v goltanec.

Poskusila sva vse. Odmikanje, preusmerjanje pozornosti, joška, flaška, povezovanje rokic, pokrivanje, rokavičke … NIČ ne zaleže.

Poskusili smo celo z neko gumijasto zadevo, za katero je morda nekdo nekoč rekel, da bo storil vse, da je njegov otrok ne bo uporabljal …
Mhm, mislim, da je nekaj na črko “D” … Joj, a sploh upam povedati?

JA, DUDO SVA JI DALA! 

________________________

Preden sva se odločila za dudo, sem še enkrat prebral vse komentarje, za pomoč zaprosil prijateljico pediatrinjo, vprašal patronažno sestro, preveril pri zobozdravniku in prebral xyz število člankov na internetu …

… in prišel do spoznanja, ki ga najlažje povzamem s komentarjem, ki ga je ena od bralk prilepila pod prvi blog o dudi:

“Čuj, duda ni neki baw-baw, je čisto ok.”

________________________

O tem, kaj je na dudo rekla Julija pa jutri! 😉

 

WEEK by WEEK

_____

P.S.

A že lajkaš mojo FB stran? Kaj pa Instagram?

_____

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here