#dnevnik21letnika

4

… 7 let kasneje …

Hja, ni skrivnost, da sem še vedno brez mature in da v polje “dokončana izobrazba” vsakič napišem  ter zraven prilepim enega velikega, rahlo kislega smeška. Prijatelji, znanci in tisti, ki so se kdaj delali norca iz mene, tudi vedo, da sem dvakrat (ali celo trikrat? hm …) že poskušal opraviti s prepreko, ki se imenuje Matura. NEuspešno.

Začuda se mi je obakrat uspelo prešvercat čez 4 od 5 predmetov, pri matematiki pa se je SEVEDA zataknilo. Samo 1 letnik računanja in moje učne (ne)navade pač ne zadoščajo za več kot 25-odstotni rezultat, ki pa je KAR PRECEJ oddaljen od zahtevanih 50 % (v primeru da je kolega Gauss bolje izračunal zadevo kot jaz).

NO, pa da ne jamram preveč – letos sem se odločil, da dokončno opravim s tole komedijo, ki se imenuje Andražova matura in njena nadaljevanja. Letos BOM opravil maturo in bom slej ko prej (če ne po spomladanskem roku pa potem v jesenskem) postal gimnazijski maturant. Ni ravno dipl. ing. ali mag., pa vseeno.

Gim. Mat. Andraž – ne sliši se slabo, to bom obesil na poštni nabiralnik.

Opravljanje mature kot 21 letnik;

Vsi državljani, ki so že dopolnili 21 let in so še vedno na seznamu “propalic”, lahko opravljajo maturo brez dokončane srednje šole. Prideš, vidiš, rešiš, zmagaš. No, prej še plačaš, ampak saj vemo, da so vse dobre stvari za plačat.

Danes je 5. januar in jaz začenjam z epopejo, imenovano MATURA 2016.

_____

Maturantske radosti 21-letnika

4 KOMENTARJI

  1. AndražEva matura 😉

    Prosim ne govorit, da je matura težka. Težka je, dokler je ne narediš. Potem pa doživiš leden (ne samo hladen) tuš na fakulteti, ko ugotoviš, da so že osnove eno stopnjo nad maturo, kaj šele bolj napredne stvari.
    Pri meni je bilo še tako, da so bili nekateri predmeti na maturi lažji kot pa sicer, na testih.

    Ti samo vztrajaj, pri tem pa poskusi razumet stvari, ne se jih samo učit na način “tako pač mora bit”. Predvsem pri matematiki, ki ti povzroča največ težav. Pri njej se moraš vedno vprašati, zakaj se nekaj izračuna, tako kot se, zakaj je nek postopek tak in ne drugačen. Seveda je na taka vprašanja težko dobit odgovore, vendar se da. Zelo pomagajo dobri učitelji in dobri inštruktorji.

    Jaz sem imel super učiteljice in profesorice za matematiko, tako da sem tudi od snovi, ki mi ni bila všeč, veliko odnesel. Problem pa imam (sem imel) s književnostjo, ker nobena učiteljica ali profesorica ni bila zmožna sistematično razložit stvari, vse je bilo nekako “v zraku”, plavajoče, nedefinirano. Nikoli ni bilo celotnega pregleda, časovnice, od kdaj do kdaj je bilo kakšno obdobje. Vedno samo vsako obdobje zase. Danes vem samo še za 3 slovenske avtorje (Cankarja, Prešerna in Trubarja), njihova dela (Na klancu, Zdravljica in Katekizem & Abecednik) in vem, da je bilo vsako naslednje obdobje po lastnostih nekakšna “negativna” podoba prejšnjega obdobja.

    Vem, da je pozno, saj je prvi (spomladanski?) rok že mimo, ampak vseeno SREČNO, še posebej pri matematiki. 🙂

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here