Nekoč, ko sem bil znan še kot Korenček, Žućo in Rižotko, sem oboževal petarde. Star sem bil 10 ali 11 let. Pri nas doma so bile prepovedane, prav tako mi starša v lajfu ne bi dala denarja, da bi si kupil katerokoli izmed pirotehničnih sredstev (samo enkrat je “fotr” s šihta prinesel nekaj zaseženih petard – ki pa jih jaz nisem smel pipat), zato so mi bile še posebej privlačne. Takrat so bili drugi časi, danes namreč pirotehnična sredstva prodajajo povsod.

Včasih pa petard in ostalih pokajočih zadevic (razen Čebulic) niso prodajali na vsakem koraku, še bolj pa so bili strogi glede prodaje mladoletnim osebam. Treba se je bilo znajti drugače …
Še zdaj se spomnim, kako sem šel v bližnji blok do enega mulčka iz 8. razreda, ki je po 500 tolarjev prodajal iz Bosne prešvercane petarde.
Zimski čas, tema, creepy smrdljiv blok na kranjski Planini … srce mi je noro razbijalo – BAM, BAM, BAM – glasneje kot najglasnejše petarde. Potrkal sem, mu porinil denar v roke in na hitro vzel modro kartonasto škatlo. Vseh 5 nadstropij sem kar poletel prek stopnic in šprintal domov.
Skril sem jih v klet in komaj čakal naslednji dan.

Wuhuu, 100 petard!! BEST DAY EVEEER!!!
V žep sem natlačil 2 pesti robe, ostalo pospravil globoko v omaro in šel v Živila po 2 paketa vžigalic – this is gonna be fuuun!

Potegnem prvo in jo vržem kar se da daleč stran. BAM!
Drugo, tretjo, četrto. BAM, BAM, BAM!
Eno vtaknem v piksno. BAAAM!
Eno vržem v lužo. PSTBUMF
Eno zataknem pod led na pločniku. BAM!

Um, kaj še? V kanalizacijski jašek? BAAAAAAAAM!
OK, this is fun! BAAAAAAAAM! BAAAAAAAAM! BAAAAAAAAM!

Pa zdaj?
Ja, nič – to je to: primeš, potegneš, vržeš, BAM!

Mnja … Really?

Na hitro sem zmetal še nekaj petard, ki so mi ostale v žepu in šel domov – preden bi me kapsarija uhvatila. #zakajsmosevsitkobalpolicajev
_

Star sem bil 10 ali 11 let in sem izživel svojo željo po pokanju petard.
Kljub oznaki “PREPOVEDANO” in dejstvu, da z nekaj iznajdljivosti lahko pričaraš prave male eksplozije (napetost se stopnjuje in stopnjuje) … me je zadeva minila še preden sem popokal svoj prvi paketek petard.

Našel sem jih šele nekaj let kasneje. Ležale so v kotu omare v kleti in čakale na naslednjega kretena, ki jih bo zlorabil za svojo zabavo.

Iz firbca sem prijel še eno in jo prižgal za blokom. BAM!
… še vedno je bedno.

_

V mnogo pogledih sem kreten – nisem pa kreten, ki bi metal petarde.

NE bodi Korenček, NE meči petard!

 

fotka

Deli: