Največkrat komentiranje aktualnih dogodkov prepustim drugim, tokrat pa sem tudi sam začutil potrebo po tem, da svoj “gnev” zlijem na tipke svojega prenosnika … na malo drugačen način, seveda.

_

Vrtec je vzgojno-izobraževalna ustanova za vzgojo in varstvo predšolskih otrok – to je nekakšna čisto uradna definicija stavbe, v katero vsak dan pripeljemo tisoče naših otrok.
Vseeno pa je vrtec še nekaj drugega … tiste prave vzgojiteljice naj bi otrokom nudile tudi ljubezen. Če hočeš opravljati poklic vzgojitelja, moraš namreč imeti rad otroke in ljubiti delo z njimi. Le tako lahko za nekaj ur na dan nadomestiš njihove starše in skrbiš za malčke tako, kot je treba. Zato je vrtec tudi kraj, kjer otroci sklepajo prva prijateljstva, spoznavajo prve simpatije in razvijajo svoje socialne veščine. Vrtec je stavba polna smrkljev, znanja, novih izkušenj in predvsem smeha in ljubezni. Tako naj bi bilo …

V enem izmed zavodov za varstvo otrok v Ljubljani (pazi, to NI isto kot vrtec!) so se dogajale grozne stvari: ena od oseb, ki je skrbela za malčke v vrtcu, je z nebogljenimi otročički ravnala nehumano in povsem neprimerno. Fizično nasilje, prisilno hranjenje in kdo ve, kaj še, bodo na otrocih, ki so bili v njeni oskrbi, zagotovo pustili psihične posledice. Nekateri malčki bodo dogodke pozabili, drugi jih bodo preboleli, veliko izmed njih pa bo za vedno ostalo prizadetih … s strani oseb, ki bi jim morale nuditi varnost in ljubezen.

Dogajanje v “vrtcu” Kengurujčki je obsojanja vredno. Odgovorne osebe bi morale kazensko in premoženjsko odgovarjati za svoja dejanja in nastalo škodo.
Največjih posledic njihovega ravnanja ne more omiliti nobena zaporna, finančna kazen in/ali kesanje odgovornih, a bi ravno na tem primeru morali postaviti “zgled” ter morebitnim kršiteljem pokazati, da so taka dejanja nesprejemljiva in tako vsaj poskusili preprečiti take scenarije v prihodnosti.

Zagotovo take osebe NISO zmožne/sposobne/primerne za življenje v družbi in bi (vsaj po mojem mnenju) morale preostanek življenja preživeti v zaporu in/ali v psihiatrični oskrbi.
Kam in za koliko časa bi gospa morala v psihiatrično oskrbo in/ali v zapor, bodo odločili organi, ki so za to pristojni …

No, naj bi … Tako piše v ustavi, tako nas učijo v šolah, tako nam govorijo po televiziji … a je vsem nam, ki teptamo to lepo slovensko zemljo jasno, da sistem v naši preljubi državici ne deluje, saj so v večini primerov največji zločinci s strani sodstva kaznovani s pogojnimi kaznimi ali z vikend zaporom.
Zato nekako razumem gnev sodržavljanov in sodržavljank, ki na družbenih omrežjih, na kavicah in povsod, kjer se pač da izraziti osebno mnenje, pišejo o načinih mučenja, s katerimi bi se spravili nad trenutno najbolj osovraženo Slovenko.

… ampak! KDO ali KAJ smo potem mi, ki bi zadevo reševali z nasiljem?
Je to res prava rešitev – nasilje?
Imamo sploh pravico, da se postavljamo v kožo staršev, katerih otroci so prestajali peklenske zlorabe? Le ti namreč lahko čutijo bes in jezo, ter razmišljajo o tem, kaj in kako bi se maščevali zlobni vzgojiteljici – a tudi oni lahko o tem le razmišljajo.
Nasilje ni rešitev!
Živimo namreč v sistemu, kjer “oko za oko” ni sprejemljiv način reševanja sporov in zamer. Tako pač je! Tudi jaz bi na njihovem mestu najraje ______ … a tega ne smem!
S takimi dejanji namreč postanem enak tistemu, ki ga kaznujem.

Zato te vprašam: kdo si ti, ki si prebral novico o trpinčenju otrok v vrtcu in si začutil, da se imaš pravico po Facebook-u šopiriti z nagnusnimi idejami za kaznovanje takih in drugačnih izmečkov? To je sovražni govor in tudi to je ena izmed stvari, ki jih institucije v Sloveniji kazensko preganjajo (no, bi morale).

Svoboda govora je povsem narobe razumljen pojem in je vsakodnevno zlorabljena na 1001 način.
Se še spomnite dveh fantov, ki sta (pijana in zadrogirana) pretepla mladeniča in ga pustila umreti v jarku sredi PM? Grozljivo, kajne?
Skorajda si ne morem zamisliti večje groze … potem pa se spomnim komentarjev pod novicami o dogodku: tisoči Slovencev bi zločinca rezali, žagali, žgali in na milijone drugih načinov mučili do smrti!
TO je zame bolj grozno dejstvo!

Smo MI vsi sposobni takih dejanj, a tega ne počnemo samo zato, ker se bojimo zapora? Nadaljnjega maščevanja? Kaj je tisto, kar nas “bremza”?
In morda še bolj pomembno vprašanje: KAJ je tisto, kar opravičuje nasilje? Kdaj je nasilje “pravična” kazen za nasilje?

To je retorično vprašanje za vse tiste, ki spodbujajo linč vzgojiteljice. Vprašanje za vse tiste, ki so sposobni (glede na blebetanje v komentarjih) mučiti nekoga do smrti!
Meni je kaj takega povsem nesprejemljivo in navkljub množičnim komentarjem, ki spodbujajo taka dejanja, še vedno trdim, da to ni prav in da to ni “normalno”.
Normalno je, da med dvema milijonoma ljudi obstaja 5 motencev, ki bi bili pripravljeni storiti kaj takega. Od tega si eden ne upa, eden je prešibek, ena še čaka na pravi trenutek, dva pa sta svoj moment že doživela takrat ob tistem jarku … To je “normalno” – statistično gledano – a NI sprejemljivo in bi moralo biti kaznovano.
NI pa normalno (v nikakršnem pomenu besede), da je skorajda dva milijona ljudi pripravljenih maščevati dejanja neznanca, s katerimi je prizadel drugega neznanca.
Obstaja veliko drugih stvari, ki jih lahko naredimo za neznance! Lahko nakažeš kak evro na katerokoli društvo, ki se ukvarja s prostovoljstvom, lahko pridržiš vrata neznanki, ki se muči z otroškim vozičkom, lahko … pomagamo neznancem na nešteto načinov.

Ob takih trenutkih se vprašam: Je sosedova Micka res sposobna z nožem štihati kretena, ki bi fotografiral njenega golega otroka na plaži v Fiesi?*

Hm…

Priznam, v kolikor bi bil v tem vrtcu moj otrok oz. v kolikor bi ta vrtec obiskovala moja princeska Julija, bi zadevo najbrž hotel reševati drugače … Zagotovo pa tega ne bi razglašal na družabnih omrežjih in zagotovo ne bi v maščevanje vabil vseh ostalih 1.999.998 Slovencev. Svet je poln hujskačev, ki ne potrebujejo še tvoje “pomoči”.
To NI način! TO NI SPREJEMLJIVO!
Nismo živali, ne živimo v srednjem veku in (večina od nas) nimamo nikakršne povezave s prizadetimi v aferi Kengurujčki.
Da, tudi meni postane slabo, ko pomislim na to, da bi to lahko bil moj otrok in DA, tudi jaz sem komaj pogledal posnetek dogajanja do konca … a vseeno, TO NI NAČIN!

Nasilje rodi nasilje, sovraštvo rodi sovraštvo.
Naša naloga je, da smo svojim otrokom dober zgled, zato ne širimo sovraštva in ne podpirajmo nasilja!

Na koncu pa še majhna kost za glodanje:
Inšpektorji spet “niso storili svojega dela” … Morda pa do zlorab ne bi prišlo (v tej meri), če bi vrtec nekdo prijavil inšpektorjem že takrat, ko so staršem prvič “predlagali” plačevanje vrtca “na roko”?

_

*odziv neke mamice na novico o pedofilu, ki je lansko poletje fotografiral “naravo” na eni izmed hrvaških plaž

naslovnafotka

Deli: