On ve, kaj ti je všeč …

Všeč ti je, ko te pokliče in ti pove, kdaj pride pote. Komaj čakaš, da ga spet vidiš. Nič ne sprašuje, skorajda ukaže ti, kaj moraš obleči, ti pa ga slepo ubogaš.
Všeč ti je, ko ti na terasi restavracije ponudi stol in te malce grobo primakne k mizi.
Zaječiš od ugodja.
Všeč ti je, ko na začudenje natakarice naroči hrano in vino – za oba – brez da bi te sploh ošvrknil s pogledom.
Všeč ti je občutek podrejenosti, ki ti ga vsiljuje in sporočilo, ki ti ga pošilja s svojim vedenjem.

Vsakič znova igrata isto igro: on ukazuje – ti ubogaš, različni scenariji – enak konec …

Vzburjena od trenutka, ko si na telefonu zagledala njegovo številko, se težko pretvarjaš, da misliš na kaj drugega kot na tisto, kar sledi po večerji.
Hrana ne poteši tvoje lakote, pijača ne pogasi tvoje žeje. Nekaj zadovoljstva najdeš le v češnji, ki je plavala v tvojem koktejlu. Oblizneš si ustnice in jo počasi neseš k ustom – ujela si njegovo pozornost. Ne odvrne pogleda od tvojega jezička, ki pomenljivo premetava nedolžno češnjo. Igrivo jo grizljaš v želji, da ga zmedeš … Grizeš si ustnico – rada bi obrnila situacijo in zamenjala vlogi, rada bi mu pokazala svojo moč – on pa ostaja hladen.
Vstane in ti popravi tanko naramnico obleke, ki je spolzela po tvoji rami. Ob njegovem dotiku se zdrzneš od užitka, češnja ti pade na tla, on pa se nasmehne in te poljubi. Vajine ustnice se združijo v strasten poljub, ki ga prekine z ostrim: “Ne izzivaj me!”.

Ogrne te s svojim plaščem in ti dolije vina.
Zavlačuje. Ne pogovarjata se, le strmi vate. Izgubljaš se v njegovih prodornih pogledih in zardiš vsakič, ko ti s pogledom pove, da te bo pofukal.

Kljub tvojemu negodovanju vztraja pri sladici. Spet naroči on, tokrat samo zate. Vzame tvojo žlico in ti k ustom prinese kos slastne čokoladne torte: “Jej!”
Zbegana si – zakaj te to rajca – mravljinci, ki se širijo po tvojem telesu, ti dajejo misliti, a nimaš časa, da bi v miru analizirala situacijo. Kaj se dogaja?

Potiš se, srce ti utripa vse hitreje in vse močneje, med nogama čutiš nemir …
Z žlico se sprehodi po tvojih ustnicah in jih rahlo razmakne … Poskušaš ostati mirna, a v sebi goriš. Hočeš ga, rada bi ga imela v sebi … Rada bi ovila svoje ustnice okoli njegovega tiča in nanj znesla vse pozitivne frustracije, ki se že dobro uro nabirajo v tvojih hlačkah.

Pogleda te izpod obrvi in se nasmehne – ve, o čem razmišljaš.

Med vožnjo domov molči. V dvigalu ga na skrivaj opazuješ, želiš si poljubiti njegove ustnice, rada bi šla s prsti skozi njegovo brado …
Kako je lahko tako miren? Najraje bi ga naskoč…
Še preden zaključiš svojo misel, te že drži za vrat in ti v uho šepeta: Moja si! Ubogala me boš! Ne sprašuj, samo ubogaj!”

Brez ugovarjanja se predaš njegovim besedam, prepustiš se njegovim sunkovitim gibom in podležeš njegovim poljubom. Vsak njegov dotik te skorajda pripelje do orgazma. Adrenalin ti polzi skozi telo, a se zadržuješ, saj veš, da te čaka nekaj (še) boljšega …

Nekaj nezemeljskih sekund kasneje sta v njegovem stanovanju, poljubljata se na poti do spalnice.
Niti za sekundo te ne spusti iz primeža, z eno roko te sleče in te odnese na posteljo.

“Si pripravljena?”
Skorajda neslišno zamomljaš v potrditev.

Posede te na rob postelje in ti čez oči zaveže svojo kravato. Prime te za lase in poljubi na ustnice. Grob poljub se konča z njegovim: “počakaj tu!”.

Pričakovanje neznanega … njegove stopinje in škripanje predala …
Hočeš ga, storila boš vse, kar ti bo rekel …

Zaslišiš korake, ko se ti počasi približuje. Na ustnicah začutiš nekaj trdega …

 

SE NADALJUJE …

Deli: