Torej, 30 sem.

“Trojko maš spredej, počas se bližaš Kristusovim letom, zdej bo vse šlo samo še na dol …”
To je samo delček voščil, ki sem jih prejela na svoj 30. rojstni dan.

A res? A tok je grozno?
Zaenkrat se mi zdi še čist znosno. Je pa res, da si pri dvajsetih nisem nikoli mislila, da bom pri tridesetih poročena z otrokom.

Kot vsaka prava tridesetletnica sem tudi jaz organizirala eno skromno zabavico sebi v čast. V družini smo že po naravi pravi žurerji, zato je žurka super uspela.
Začeli smo že večer pred uradnim rojstnim dnem, ko so me kolegi in člani družine presenetili na domu in mi pred hišo v Ljubljani postavili čisto pravi mlaj (#djevojkasasela).
Najbrž mi ni treba posebej poudarjati, da je ta mlaj trenutno največja atrakcija v Črnučah in da imam pred hišo vsak dan najmanj enega fotografa.

Uradno pa je zabava potekala v soboto. Kot se za nizke temperature spodobi, je kuhano vino teklo v potokih, mati so mi skuhali najboljši ješprenj, kar sem jih kdaj jedla, darila pa so sploh presegla vsa moja pričakovanja.
Priznam, nisem si mislila, da se bodo povabljenci tako potrudili. Izdelali so plakat s slikami, ki so zajemale mojih prvih 15 in mojih drugih 15 let.

Koliko spominov je privrelo na dan, sploh ne bom omenjala. Naredili so mi prestol, mi na glavo posadili tiaro in me okrog vratu okrasili s kravato (o mojem uradnem rojstnodnevnem outfitu boste sicer lahko prebrali ob koncu tedna).
Torta je bila nadvse čudovita!

Še vreme se nas je usmililo in sonce je skozi krošnje dreves sijalo vse do poznega popoldneva.

Za največ smeha pa je poskrbel skrivni seznam nalog, ki sem jih bila primorana izpolniti, če sem želela prejeti darila. Med drugim sem morala lastni tašči v obraz zabrusiti, da ji štrudelj to pot zares ni dobro uspel (a si predstavljate ta odziv?!), govoriti sem morala tudi v mariborskem naglasu, recitirati Prešernovo Zdravljico, delati izpadne korake in svoji stari mami povedati o mojem novem (namišljenem) tattooju, ki mi krasi skoraj polovico hrbta, pokazala pa sem ji tudi grozno sliko na telefonu (z zgroženim izrazom na obrazu mi je rekla, da ji je všeč. Hvala mama za podporo!).

Največ pa mi pomeni dejstvo, da sem ob sebi imela prijatelje in družino.
Uživali smo, peli, se smejali in ustvarjali nove spomine, ki jih bomo ob fotografijah podoživljali pri mojih 40.

Aja, da ne pozabim na darila, ki so bila zares izvirna. Med drugim sem dobila tečaj jahanja, karto za muzikal Briljantina, karto za koncert Bryana Adamsa, cekinčke itn.

A kdo ugane, kaj mi je poklonil mož?

________________________

P.S.

A že lajkaš našo FB stran? Kaj pa Instagram?

_____

Deli: