#kvapazdej

0

Skozi 9 mesecev Mančine nosečnosti me je vsaj 5 ljudi vprašalo,
kaj bomo sedaj naredili s psom”.
Niti sanjalo se mi ni, na kaj namigujejo, zato sem namesto odgovora le začudeno pogledal in skomignil z rameni: “Huh? Kaj?”


Zoya je en prav poseben kužek.
Že od malega ne mara invalidskih vozičkov, bergel, klošarjev in nun.

22901447_10213909927043153_1766460068_n (1)

Nasploh je do odraslih precej zadržana, a se hitro spoprijatelji tudi s tistimi, ki ji na začetku “ne dišijo” najbolj.
Z ostalimi pa … Za 25-kilogramsko mešanko ima precej strašen “nasmešek” in zelo glasen lajež – kadar hoče, je videti precej ubijalsko.


Pod njeno svetlo rjavo dlako pa se skriva en majhen prestrašen kužek, ki si želi le čohanja in ljubezni.
Le-to pa največkrat najde pri otrocih. Obožuje otroke!
Do pamžkov, ki jo tako ali drugače mrcvarijo, je nadvse potrpežljiva, zato sem vedel, da ne bo nikakršnih težav, ko se bo naša družinica povečala za eno majhno smrdljivo kepico, ki ji bo kradla pozornost, igračke in čas za sprehode.

Vseh 9 mesecev je “vedela”, da se nekaj dogaja.
Zadnji mesec ali dva je vsako minuto pazila na Manco.
Kamorkoli je šla Manca, je šla Zoya za njo.

23021949_10213909927323160_439602223_n (1)

Postavljen sem bil na stranski tir, ne glede na to, da sem bil prej jaz tisti, ki mu je namenjala več svoje pozornosti.
Važna sta bila samo Manca in njen rastoči trebušček, vse ostalo je ni zanimalo.


Prišel je Dan D.
Manci je odtekla voda, Zoya pa je živčno hodila sem in tja.

Z Manco sva odšla v porodnišnico, Zoya pa je cvilila, ko sem zapiral vrata.
19 ur kasneje se je rodila Julija.

Devet mesecev smo jo čakali in jo končno dočakali. Bil sem srečen kot še nikoli. Vsak dan sem ju obiskoval in vsakič, ko sem prišel iz porodnišnice, me je Zoya celega prevohala.

Na meni je bil nov vonj. Nekaj novega, neznanega …
Komaj sem čakal, da spozna Julijo in da Julija spozna njo.

Zoya JE del naše družine in upam, da se bo med njima spletla prav posebna vez, ki jo imata lahko le otrok in pes.


Zoya je najin “prvi otrok”, a ni razvajena.
Tudi psa je treba vzgojiti, če želimo, da sobiva v gospodinjstvu!

Spoštovati mora(mo) nekaj pravil …
Ima prostor, kamor se lahko umakne.
Ne sme na kavč – razen v posebnih okoliščinah, ko je to nekakšna nagrada (in grelec za Manco).
Ne sme v spalnico in ne sme na posteljo.
V avtu se vedno vozi v boksu, na sprehodu vedno hodi “poleg”.
Spuščena je samo v “nadzorovanih” okoljih in lula ter kaka skorajda na ukaz (ponavadi je bolj prošnja, haha).
Je dvakrat na dan in ne teži, ko jedo drugi …


Še preden je Manca zanosila, sva vedela, da je edina stvar, na katero morava paziti to, da Zoya ne bo zapostavljena.

Nikoli ni bila pes, ki bi ga non-stop nosili po rokah, ga čohali, pitali s prigrizki … Pes ni igrača, pes je živo bitje!

Deležna je veliko ljubezni, ki jo v največji meri vrača.
Dobi pa tudi veliko “časa zase”, ko lahko spi, počiva, se igra …

Ni moja last, je moja “miška”, ki jo imam rad in bi zanjo naredil vse – tako kot za Manco in Julijo. Je del naše družine.

Ko smo prišli iz porodnišnice, sem Julijo takoj vzel v roke in se usedel na tla k Zoyi.

22908613_10213909928603192_54901362_o (1)

Previdno je prišla zraven, jo povohala in zašprintala k Manci, ki je ni videla več kot 4 dni.

Sčasoma je spet prišla bližje, prevohala vseh (skoraj) 3.000 gramov Julije in od takrat je ne izpusti izpred oči.
Nenehno jo pazi, naju opozarja, ko se joka …

Je prava “velika sestrica”.


… ZATO mi je vprašanje: “Kaj pa boste sedaj naredili z Zoyo?” idiotsko. Sploh, če se stavek nadaljuje z omenjanjem uspavanja in ostalih idiotizmov!

Ponavljam: Zoya je del naše družine in JE bolj vzgojena kot marsikateri otrok, s katerim se sreča(mo).

Vse je v vzgoji in …


Če je pes navajen, da ga vsak dan 24/7 nosite po rokah, po rojstvu otroka pa ga nihče tudi pogleda ne, vse mu je prepovedano … Je kaj čudnega, da pes nekako “zameri” dojenčku?

Psi niso neumni!
Točno vedo, da je dojenček vajin in da ima na koncu vedno prednost pred kužkom …

Želijo si le, da bi bilo teh situacij, ko morajo svoja “starša” čisto prepustiti jokajočemu prišleku, čim manj.

Ne zapostavljaj svojega psa – on te bo imel rad tudi takrat, ko ti bo pamž pokazal fakiča ali se ti zlagal v faco …

Psi tega ne delajo, psi so zakon!

________________________

P.S.

A že lajkaš mojo FB stran? Kaj pa Instagram?

_____

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here